Pogoste govorno-jezikovne motnje
Govorno-jezikovne motnje - splošno
Otroci z govorno-jezikovnimi motnjami imajo težave pri usvajanju, razumevanju in govornem izražanju, ki niso povezane z izgubo sluha. Pojavljajo se lahko v obliki blagega zaostanka do popolne nerazvitosti govora ali različnih prvin jezika.
Oteženo razumevanje, strukturiranje, procesiranje in govorno-jezikovno izražanje se kažejo kot neskladje med besednimi in nebesednimi sposobnostmi.
Govorne in jezikovne motnje v večini primerov nastopajo združeno, zato jih večinoma opisujemo s skupnim izrazom govorno-jezikovne motnje. Zaradi lažje predstave pa jih v spodnjem opisu razčlenjujemo na govorne motnje in jezikovne motnje. Če vašega otroka prepoznate pri katerem izmed omenjenih opisov, vam svetujemo obisk logopeda, Ta bo na srečanju precenil ali bi bilo vašega otroka potrebno vključiti v logopedsko obravnavo ali pa vam bo svetoval, kako vzpodbujati njegov govorno – jezikovni razvoj v prihodnje.
Pogoste govorne motnje
a.) Motnja izreke / artikulacije – dislalija:
Otrok ne izgovarja, zamenjuje ali napačno izreka določen glas, ki so ga vrstniki njegove starosti običajno že usvojili. Najpogosteje gre za glasove /L/ /R/, /S/, /C/, /Z/, /Š/, /Č/ in /Ž/. Včasih tudi druge.
Časovnica razvoja izreke glasov po letih, predstavlja starostno mejo, do katere naj bi bil določen glas že usvojen. Če otrok do konca opisanega obdobja ustrezno ne izreka glasu v spontanem govoru, poiščite pomoč logopeda. V nasprotnem primeru je vaša skrb odveč.
Časovnica razvoja izreke glasov:
b.) Motnja ritma in tempa – jecljanje:
V otrokovem govoru zaznamo naslednje znake – ponavljanje glasov, zlogov, besed, celih delov stavka, podaljševanje glasov ali premore med besedami. Ob tem otrok z nebesednimi znaki izraža tudi nelagodje med samim govorom. V predšolskem obdobju je jecljanje pogost pojav, ki ob pravilnem ravnanju staršev pogosto spontano izzveni. Logoped bo ocenil, ali bi bilo otroka treba vključiti v logopedsko obravnavo ali pa bo svetoval staršem, kako naj ravnajo, da ta ne bo potrebna.
c.) Glasovne motnje – disfonija:
Otrok ima hripav glas. Vzrok za to sta običajno okvara glasilk ali vnetje grla. Posebno pozornost moramo nameniti takim stanjem, ki trajajo dalj časa in se ne izboljšujejo. V tem primeru je potrebno mnenje foniatra, ki po potrebi predlaga logopedsko obravnavo.
Pogoste jezikovne motnje
Jezikovne motnje v večini primerov nastopajo v kombinaciji z govornimi motnjami in kažejo na bolj izrazite težave na govorno-jezikovnem področju. So kombinacija več dejavnikov. Za lažjo predstavo smo spodaj našteli nekaj tistih najbolj pogostih:
-
Odsotnost govorno-jezikovne komunikacije – otrok ne govori, komunicira le z oglašanjem, kazanjem in gestami ali celo ne komunicira.
-
Zakasnel razvoj govorne-jezikovne komunikacije – otrok na več področjih govorno- jezikovnega razvoja kaže zaostanke v primerjavi z njegovimi vrstniki. Opaziti je nezainteresiranost za vzpostavljanje govorno-jezikovne komunikacije – otrok ne kaže želje po komunikaciji s starši, vrstniki …
-
Slaba slušna pozornost – otrok ne zmore poslušati, motijo ga drugi dražljaji.
-
Slabo razumevanje našega govora – otrok redko ali sploh ne izpolni navodil, ne razume, kaj mu govorimo, opisujemo …
-
Slaba razumljivost otrokovega govora – otrok sporoča na način, da ga domači ali kasneje ljudje v okolici ne razumejo.
-
Šibek besedni zaklad – otrok razume in uporablja veliko manj besed kot njegovi vrstniki.
-
Neustrezna dolžina in struktura stavka – otrok tvori prekratke stavke in ne ve, kje stoji katera beseda v stavku.
-
Slovnično neustrezni ali slovnično skopi stavki – otrok ne zna uporabljati veznikov, zaimkov, predlogov … in tvori kratke stavke iz osnovnih besednih vrst. (Kuža laja drevo.)
-
Napačna raba besednih končnic – otrok napačno uporablja spol, število in sklon.
-
Napačna raba besed pri sporočanju – otrok ne najde pravih besed za sporočanje, zato stavke posplošuje.
-
Slaba sposobnost zavedanja in ločevanja glasov – kar pogosto vodi do pojava motenj branja in pisanja ali celo disleksije v šolski dobi.
Dodatno
Jezikovne sposobnosti otrok so glede na starost natančneje predstavljene v razpredelnici govorno–jezikovni razvoj po obdobjih. Tam lahko najdete informacije o tem, ali vaš otrok pri določeni starosti na jezikovnem področju dosega normative ali kaže tvegane znake, ki nakazujejo jezikovne motnje.