© 2017, Moj Logoped, Benjamin Vogrič s.p., vse pravice pridržane.

Prijavite se na naše novičke:

  • Facebook

O logopediji

Logopedija

Veda o govorno-jezikovni komunikaciji. Preučuje običajen govorno-jezikovni razvoj, izvor, dejavnike in vrsto govorno-jezikovnih motenj ter načine preprečevanja in odpravljanja le-teh. Je veda, ki vsebuje dognanja defektološke pedagogike, razvojne psihologije, ortopedije, fiziatrije, fiziologije, anatomije in patologije sluha in govora.

Logoped

Strokovnjak, ki se ukvarja s preučevanjem, preprečevanjem, odkrivanjem in odpravljanjem govorno-jezikovnih motenj. Logoped v logopedski ambulanti, bolnišnici ali na terenu individualno obravnava otroke, mladostnike in odrasle z govorno-jezikovnimi motnjami.

Izobrazba

Logoped pridobi ustrezna znanja in naziv profesor surdopedagogike in logopedije na univerzitetnem programu surdopedagogika in logopedija, ki ga razpisuje Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani. Kasneje svoje znanje širi in poglablja na različnih domačih in tujih strokovnih izobraževanjih, preko literature, hospitacij pri kolegih in na podlagi lastnih dognanj. Posamezne veje logopedije zahtevajo še dodatna znanja, ki jih lahko logoped pridobi na klinični specializaciji.

Delo logopeda

Med prvim srečanjem logoped na podlagi zbranih podatkov in testiranj določi vrsto in obsežnost govorno-jezikovne motnje obravnavanega. Predlaga vrsto terapije in pridobi soglasje staršev za začetek rehabilitacije govorno-jezikovnih motenj.

Med rehabilitacijo z obravnavanim individualno ali ob prisotnosti staršev izvaja govorno-jezikovne vaje in glede na napredek prilagaja terapevtske tehnike. Ob tem staršem ves čas svetuje, predlaga vaje in zagotovi material za domače delo. Prav slednje je ključ za prenos ustreznih govorno-jezikovnih vzorcev obravnavanega v spontani govor, kar je tudi končni cilj rehabilitacije.

 

Logoped širšo družbo, starše, in strokovne delavce v vzgojno-izobraževalnih ustanovah osvešča o ugodnih pogojih in tehnikah za spodbujanje govorno-jezikovnega razvoja, in sicer preko svetovanj, predavanj in literature. Prav ta splošna znanja o vsakdanji komunikaciji so v večini primerov dovolj, da z otroki oblikujemo dobre ali celo odlične govorce.