Govorno-jezikovne motnje po sedmem letu starosti se pojavljajo v številnih kombinacijah in so bile pogosto nakazane že veliko prej. Pričakovano so najbolj izražene prav v šoli, saj ta znanje posreduje in preverja z govorjenim in pisanim jezikom. Otroci z govorno-jezikovnimi motnjami so zato pogosto učno slabši od vrstnikov in zmotno ocenjeni za lene ali celo manj inteligentne. Njihovo razmišljanje pogosto poteka v slikah, ki jih šele po tem pretvorijo v besede, kar pa jih pri šolskem delu ovira in upočasnjuje. Spodaj so predstavljena nekatera značilna vedenja in tvegani znaki otrok z govorno-jezikovnimi motnjami. Če pri katerih alinejah pri tem opazite značilnosti svojega otroka, vam predlagamo obisk logopeda.

 

Značilna vedenja:

 

• učenje na pamet,

• umik in molk, ko so govorno izpostavljeni,

• prepisovanje od sošolcev,

• vedenjski izpadi,

• izogibanje ocenjevanjem,

• spreminjanje teme pogovora,

• neučinkovito učenje,

• znaki stresa pri govoru ali branju,

• zavračanje branja.

 

Tvegani znaki:

 

• slabo se odzivajo na šolsko snov, ki je predstavljena le pisno ali govorno,

• slabo razumejo sestavljene, odnosne in nasploh daljše povedi,

• slabo pomnijo slušno podano zaporedje (glasovi, ritem, pesmice, izštevanke ...),

• imajo težave pri izpolnjevanju kompleksnejših navodil,

• težko ostanejo pozorni na govorca ali besedilo,

• imajo šibkejši besedni zaklad, kar jih ovira pri sledenju neki temi, navodilu,

• težko prikličejo besedo, ki jo želijo uporabiti za razlago,

• tvorijo preproste povedi ali se zaustavljajo ter uporabljajo mašila pri tvorbi sestavljenih, odnosnih nasploh daljših povedih,

• težave imajo pri pomnjenju in rabi pravopisnih pravil,

• imajo slab občutek za izražanje znanja, mnenj, potreb ...

• imajo težave pri razstavljanju besed na črke ali glasove,

• imajo težave pri sestavljanju glasov ali črk v besede,

• zamenjujejo slušno podobne glasove (p/b, v/f, s/š, m/n ...),

• berejo počasneje od vrstnikov,

• pri branju se veliko motijo, sploh ko berejo povezano več kot eno minuto,

• besedo večkrat preberejo napačno,

• ne poznajo vsebine prebranega navodila,

• slabo razumejo in uporabljajo abstraktne pojme,

• težave imajo pri besedilnih nalogah pri matematiki,

• zatikanje pri govoru,

• prehiter ali prepočasen govor.