© 2017, Moj Logoped, Benjamin Vogrič s.p., vse pravice pridržane.

Prijavite se na naše novičke:

  • Facebook

Govorno-jezikovni razvoj po obdobjih

V razpredelnicah govorno–jezikovnega razvoja po obdobjih lahko glede na starost primerjate govorno–jezikovni razvoj vašega otroka z razvojnimi normativi. Zraven so predstavljeni še rizični znaki, ki kažejo na možnost pojava govorno–jezikovnih motenj.

Če med rizičnimi znaki prepoznate svojega otroka, obiščite logopeda. Ta bo na srečanju precenil ali bi bilo vašega otroka potrebno vključiti v logopedsko obravnavo ali pa vam bo svetoval, kako vzpodbujati njegov govorno–jezikovni razvoj v prihodnje.

I'm a paragraph. Click here to add your own text and edit me. It's easy.

Do 3. meseca:

Od 4. do 6. meseca:

Od 7. do 12. meseca:

Od 1. do 2. leta:

Od 2. do 3. leta

Od 3. do 4. leta:

Od 4. do 5. leta:

Od 5. do 6. leta:

Od 6. do 7. leta:

Od 7. leta naprej:

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

Govorno-jezikovne motnje po sedmem letu starosti se pojavljajo v številnih kombinacijah in so bile pogosto nakazane že veliko prej. Pričakovano so najbolj izražene prav v šoli, saj ta znanje posreduje in preverja z govorjenim in pisanim jezikom. Otroci z govorno-jezikovnimi motnjami so zato pogosto učno slabši od vrstnikov in zmotno ocenjeni za lene ali celo manj inteligentne. Njihovo razmišljanje pogosto poteka v slikah, ki jih šele po tem pretvorijo v besede, kar pa jih pri šolskem delu ovira in upočasnjuje. Spodaj so predstavljena nekatera značilna vedenja in tvegani znaki otrok z govorno-jezikovnimi motnjami. Če pri katerih alinejah pri tem opazite značilnosti svojega otroka, vam predlagamo obisk logopeda.

 

Značilna vedenja:

 

  • učenje na pamet,

  • umik in molk, ko so govorno izpostavljeni,

  • prepisovanje od sošolcev,

  • vedenjski izpadi,

  • izogibanje ocenjevanjem,

  • spreminjanje teme pogovora,

  • neučinkovito učenje,

  • znaki stresa pri govoru ali branju,

  • zavračanje branja.

 

Tvegani znaki:

 

  • slabo se odzivajo na šolsko snov, ki je predstavljena le pisno ali govorno,

  • slabo razumejo sestavljene, odnosne in nasploh daljše povedi,

  • slabo pomnijo slušno podano zaporedje (glasovi, ritem, pesmice, izštevanke ...),

  • imajo težave pri izpolnjevanju kompleksnejših navodil,

  • težko ostanejo pozorni na govorca ali besedilo,

  • imajo šibkejši besedni zaklad, kar jih ovira pri sledenju neki temi, navodilu,

  • težko prikličejo besedo, ki jo želijo uporabiti za razlago,

  • tvorijo preproste povedi ali se zaustavljajo ter uporabljajo mašila pri tvorbi sestavljenih, odnosnih nasploh daljših povedih,

  • težave imajo pri pomnjenju in rabi pravopisnih pravil,

  • imajo slab občutek za izražanje znanja, mnenj, potreb ...

  • imajo težave pri razstavljanju besed na črke ali glasove,

  • imajo težave pri sestavljanju glasov ali črk v besede,

  • zamenjujejo slušno podobne glasove (p/b, v/f, s/š, m/n ...),

  • berejo počasneje od vrstnikov,

  • pri branju se veliko motijo, sploh ko berejo povezano več kot eno minuto,

  • besedo večkrat preberejo napačno,

  • ne poznajo vsebine prebranega navodila,

  • slabo razumejo in uporabljajo abstraktne pojme,

  • težave imajo pri besedilnih nalogah pri matematiki,

  • zatikanje pri govoru,

  • prehiter ali prepočasen govor.